Sreča

Srečo ljudje enotijo z marsičem. Zame je sreča predvsem življenje kot celota. Glasba, druženje s prijatelji in družino, čas, ki si ga vzamem zase ... Predvsem pa tisti drobni trenutki, ki mi polepšajo vsakdanjik. Pa naj bo to samo nasmeh, prijazna beseda ali pa kaj čisto tretjega. Ko brskam po formih, opažam, da so ljudje vedno bolj pesimistično usmerjeni. Pišejo, da ne morejo biti srečni, ker imajo vedno neke probleme. Razumem, če človeku umre kdo ob bljižnih ali nima strehe nad glavo ali ločitev staršev, ipd. Vendar pa ne razumem ljudi, ki vidijo v vsaki stvari samo problem. Ena je napisala, da imajo nekateri toliko problemov, da nimajo časa biti srečni. A res ni časa za srečo? To še ne pomeni, da je potrebno sedaj biti vedno srečen. Če ne bi poznali žalosti, ne bi niti vedeli, kako izgleda veselje. In potem ne bi znali ceniti trenutkov zadovoljstva, saj jih ne bi znali pogrešati. Normalno je, da ima vsak človek slabe dneve, vzpone in padce. Vendar, da je zato vedno zamorjen? Jaz tega ne razumem in verjetno tudi nikoli ne bom. Občutek sreče te lahko preplavi že ob pogledu na sončen dan oz. na dež, če si ljubitelj mokrih dni. Mogoče pa takrat, ko slišiš pesem, ki ti je všeč. Če že ne sreča, pa vsaj občutek zadovoljstva. Mogoče sem samo jaz takšna, brez velikih težav? Srečna, da so okoli meni določeni ljudje? Ja, jaz sem srečna! :) Da mi sedaj ne bo kdo kaj očital. Vem kako je, če te doleti nesreča in ostaneš brez strehe nad glavo. In kaj si vi predstavljate pod besedo SREČA?

(fotografirala Mrslonley)