Potovanje skozi sebe...

Grem jasz malo čez albume, nevem kaj me poda v njih (po vsej verjetnosti misel da bom stric, buraz pa ponosni atek) i začnem pisat: Potovanje skozi sebe. Nekaj slik sem skeniral še 3/4 pa je ostalo v prahu nekje na policah. Teh par slik bom priložo nekaj napisal, kot po navadi bo pa še kakšen del prišel kasneje.

No, vse se je začelo kot že dobro veste 22.3.93 v Brežiški bolnici. Rodil sem se kot tretji otrok očiju Karlu in kot prvi in (zaenkrat) edini otrok mami Renati. Po očijevi strani imam brata Boštjana (26) in sestro Katjo(25)

Čas je bežal in jasz z njem zrasel, začel sam hodit, spoznavat sosede in veliko tega. Nisem prepričan ampak to kar mi je ostalo v glavi je, da sem pri petih letih v bratovi sobi našel žogo in tako zaljubil v nogomet kar še dan danes vztrajam. Velika vzpodbuda je bila iz strani brata, še večja pa iz moje :)

(al bulši biu zmeraj (H) )

Nato smo se učili prve spuste z bicikli, s bloškimi smučami, i tak dalje. Priden sem tudi bil, pri sedmih že začel neki hudit v malu šulu pa na nogomet v Bresce. Mamici redno pomagal, kaj šele bratu. O očiju da ne govorimo. Neki sem pol sprobavlu pr šahi al nogomet je nogomet. Spoznal sem svoje prve sošolce in sošolke, od tedaj do zdaj smo vsi spremenili dizajne telesa, kak imidž na glavi in velik tega. Tudi prve borbe so se začele, al smeha ni zmenkalo.

(te je blu takega smeha..)

(se vam rečem, priden ko nes)

(a jebiga pali smo al skus se pobrali)

(se vam rečem dokazof mam še pa još)

(tak je tu zgledlu v unih cajtih ja)

Veliko tega smo probali. Ni kej lepi cajti su bli. Posebno morem tut omenit mojga idola ki bo vedno prvi.Tut če ne špila več majster je biu ni ke. Se ni čudno da nes še vztrajam po horoskopi sem pa oven. No ne bomo o zgodovini velko k blu fsega preveč. Bomo se rajši odpeljali do današnjih časof.

(tut kak rojstn dan smo skep preživel)

(pa pr njem na morji bli..)

(mah..no coment)

No, nes pa tak, težki su cajti tu al nekak gre, včasih kako gorco oberemo pa vino naredmo, kak turnir si odšpilamo, ko si zmatran spiš kak češ, treningi so vsakodnevnost, kako si tut spijemo, pa kake sošolce-ke zafrkavamo, al pa kako fstrelimo. Če pogledam i nes nam je lahko lušno.

(pred treningom al pa po važn da spiš)

(Mah neki se tut špila ja)

(spije se pa tut kera ja)

(ma pridni smo vsako leto)

Ja, šule so zbrane kam gremo in počasi prihaja čas poslovitve. Neki so nam v šuli tut kazal kam lahk gremo pa tu ja, fora je ta vojak ni ke.

Al ni ke, ko se zberemo bo spet vsega Boga.

Piss ya zuti VIII

Lahku nuč