Kaj je bolje?

Delati po pameti in razumu ...

ali poslušati srce?

Zaspanc

Baje, da kom sem bil nekoliko let mlajši me niso mogli zbudit. Koliko ur čakanja pred vrati, ker sem se zaklenil in seveda ključ pustil na notranji strani vrat in zaspal pred ekranom. Mobitel zvoni poleg uha, pes laja, iz avta trobijo in skoraj da sestra zvonec pokvari pa vrata zasneme pa še ni pomagalo. Mislim da takih sposobnosti kot otrok je res redkost. Zdaj bi se že našlo če mobitel samo za vibrira se bi jaz zbudil (razen če je blo kej tisti dan posebnega) in pogovarjal, a nebi vedel o čem in kaj sma se zmenila. No to ni glih poanta te objave ampak včerajšnji obisk v porodnišnici pr Marku. Mali spi ko top. Smo ga tresli, žgečkali po podplatih, roke mahal, pihal mu v obraz ipd. Malo je odprl oči in si (moje mišlenje) mislil: "ka si ti en butl pa še trmast si!". No pa smo ga pustili spati in upamo da bo buden do naslednjega obiska.

Piss ya zuti8 VIII

Lahku nuč

On this day...

Rodil se je Mark Blažinčič. Dolg vsega skupaj 52 cm in težki okoli 3,4 kg. Rodil se je 25.5.08 približno ob 1.30. Ponosni vsi, še bolj pa srečni in nezavedani da smo res strici, tete, stari ateki ali pa babice.

Iz uredništva želimo srečno precej zdravo in z ljubeznijo obdano življenje. Atek teb pa tut čestitamo ja ;)

Piss ya zuti VIII

Lahku nuč

Potovanje skozi sebe...

Grem jasz malo čez albume, nevem kaj me poda v njih (po vsej verjetnosti misel da bom stric, buraz pa ponosni atek) i začnem pisat: Potovanje skozi sebe. Nekaj slik sem skeniral še 3/4 pa je ostalo v prahu nekje na policah. Teh par slik bom priložo nekaj napisal, kot po navadi bo pa še kakšen del prišel kasneje.

No, vse se je začelo kot že dobro veste 22.3.93 v Brežiški bolnici. Rodil sem se kot tretji otrok očiju Karlu in kot prvi in (zaenkrat) edini otrok mami Renati. Po očijevi strani imam brata Boštjana (26) in sestro Katjo(25)

Čas je bežal in jasz z njem zrasel, začel sam hodit, spoznavat sosede in veliko tega. Nisem prepričan ampak to kar mi je ostalo v glavi je, da sem pri petih letih v bratovi sobi našel žogo in tako zaljubil v nogomet kar še dan danes vztrajam. Velika vzpodbuda je bila iz strani brata, še večja pa iz moje :)

(al bulši biu zmeraj (H) )

Nato smo se učili prve spuste z bicikli, s bloškimi smučami, i tak dalje. Priden sem tudi bil, pri sedmih že začel neki hudit v malu šulu pa na nogomet v Bresce. Mamici redno pomagal, kaj šele bratu. O očiju da ne govorimo. Neki sem pol sprobavlu pr šahi al nogomet je nogomet. Spoznal sem svoje prve sošolce in sošolke, od tedaj do zdaj smo vsi spremenili dizajne telesa, kak imidž na glavi in velik tega. Tudi prve borbe so se začele, al smeha ni zmenkalo.

(te je blu takega smeha..)

(se vam rečem, priden ko nes)

(a jebiga pali smo al skus se pobrali)

(se vam rečem dokazof mam še pa još)

(tak je tu zgledlu v unih cajtih ja)

Veliko tega smo probali. Ni kej lepi cajti su bli. Posebno morem tut omenit mojga idola ki bo vedno prvi.Tut če ne špila več majster je biu ni ke. Se ni čudno da nes še vztrajam po horoskopi sem pa oven. No ne bomo o zgodovini velko k blu fsega preveč. Bomo se rajši odpeljali do današnjih časof.

(tut kak rojstn dan smo skep preživel)

(pa pr njem na morji bli..)

(mah..no coment)

No, nes pa tak, težki su cajti tu al nekak gre, včasih kako gorco oberemo pa vino naredmo, kak turnir si odšpilamo, ko si zmatran spiš kak češ, treningi so vsakodnevnost, kako si tut spijemo, pa kake sošolce-ke zafrkavamo, al pa kako fstrelimo. Če pogledam i nes nam je lahko lušno.

(pred treningom al pa po važn da spiš)

(Mah neki se tut špila ja)

(spije se pa tut kera ja)

(ma pridni smo vsako leto)

Ja, šule so zbrane kam gremo in počasi prihaja čas poslovitve. Neki so nam v šuli tut kazal kam lahk gremo pa tu ja, fora je ta vojak ni ke.

Al ni ke, ko se zberemo bo spet vsega Boga.

Piss ya zuti VIII

Lahku nuč

Želje-cilji I

Vsi imamo v življenju in čez življenje nekakšne želje,cilje. Največkrat so to po uspehu v tej ali drugi dejavnosti ali izobrazbi. Ampak ali so želje isto kot cilji? Moje mnenje je ne. Želja je lahko po (več) denarju, (večjo) hišo, (boljši) avto, moč in slavo? Ali nam te želje izpolnijo tudi cilje? Vsak ima željo in vsak bi rad včasih bil Beckham ko po pet let igranja dobi 250 mio €. Ampak ali takšnim ljudem te želje zadovoljijo mir, srečo, varnost... In kaj bi le z toliko denarja. Res je da ni težko zapraviti ampak ko pogledamo okoli sebe si mislimo je bogatejših in je žejnih okoli nas. In vse postane jasno da imamo vse kar potrebujemo. Zato imamo cilje.Cilji so večji in manjši. In kaj je cilj? Mislim, da je to nekaj kar si zapičiš v glavo in hočeš doseči in ko le to dosežeš si zadovoljen.To se mi zdi bistveno. Potem si pa postaviš take cilje, kjer se ti zdi, da se lahko dobro gibaš in počutiš, in hkrati od tega živiš. Ampak ko nekaj narediš dosežeš se vse še lahko zveča, kar sploh ni slabo. In še ali je cilj za nekoga ki ti na izgled ni nekaj posebnega je optimističen cilj smešen? Nekateri otroci, skoraj povsod po svetu, jim je cilj, da iz dneva v dan preživijo in dobijo toliko da lahko prehranijo brate in sestre ali pa še starše. Jasz zdaj več ali manj povezujem to z nogometom saj to je moj edini cilj.

"Veste vi sploh kaj je pritisk? Pritisk je ko mora otrok vsak dan skrbeti, da njegova družina preživi. V nogometu pritiska NI!" Jose Mourinho

Popolnoma se strinjam. In ker mene zgrabi da bi se razpisal in ko začnem pisat me hitro mine recimo tako kot zdaj bom recimo zaključil prvi del. Drugi bo pa prišel.. ko me zgrabi ;)

Piss ya zuti VIII (8)

Lahku nuč

Sreča

Srečo ljudje enotijo z marsičem. Zame je sreča predvsem življenje kot celota. Glasba, druženje s prijatelji in družino, čas, ki si ga vzamem zase ... Predvsem pa tisti drobni trenutki, ki mi polepšajo vsakdanjik. Pa naj bo to samo nasmeh, prijazna beseda ali pa kaj čisto tretjega. Ko brskam po formih, opažam, da so ljudje vedno bolj pesimistično usmerjeni. Pišejo, da ne morejo biti srečni, ker imajo vedno neke probleme. Razumem, če človeku umre kdo ob bljižnih ali nima strehe nad glavo ali ločitev staršev, ipd. Vendar pa ne razumem ljudi, ki vidijo v vsaki stvari samo problem. Ena je napisala, da imajo nekateri toliko problemov, da nimajo časa biti srečni. A res ni časa za srečo? To še ne pomeni, da je potrebno sedaj biti vedno srečen. Če ne bi poznali žalosti, ne bi niti vedeli, kako izgleda veselje. In potem ne bi znali ceniti trenutkov zadovoljstva, saj jih ne bi znali pogrešati. Normalno je, da ima vsak človek slabe dneve, vzpone in padce. Vendar, da je zato vedno zamorjen? Jaz tega ne razumem in verjetno tudi nikoli ne bom. Občutek sreče te lahko preplavi že ob pogledu na sončen dan oz. na dež, če si ljubitelj mokrih dni. Mogoče pa takrat, ko slišiš pesem, ki ti je všeč. Če že ne sreča, pa vsaj občutek zadovoljstva. Mogoče sem samo jaz takšna, brez velikih težav? Srečna, da so okoli meni določeni ljudje? Ja, jaz sem srečna! :) Da mi sedaj ne bo kdo kaj očital. Vem kako je, če te doleti nesreča in ostaneš brez strehe nad glavo. In kaj si vi predstavljate pod besedo SREČA?

(fotografirala Mrslonley)

Malo smeha za zdravje ;)

Brihtna mama

Stefan je povabil svojo mamo na vecerjo v svoje studentskostanovanje. Med vecerjo je njegova mama ugotovila, da je njegova sostanovalka Julija zelo lepo dekle. Ze nekaj casa ji je po glavi rojila misel, da imata morda le tesnejsi odnos. Nenadoma se je pocutila nesigurno... Med vecerjo, ju je opazovala. Veckrat se je vprasala, ali ima Stefan z lepo sostanovalko mogoce le vec skupnega, kot normalno oko lahko vidi. Stefan je videl zamisljeno mamo in rekel: Draga mama, vem kaj mislis, ampak lahko mi verjames, ona je samo moja sostanovalka in nic vec! Cez slab teden pravi Julija: Stefan, odkar je bila tvoja mama tu, pogresam majhen lonec. Nikjer ga ne najdem! Stefan pravi: Ne verjamem, da ga je mama nesla s seboj, vseeno pa ji bom pisal. Usedel se je za mizo in pisal: Draga mama, ne recem, da si vzela moj lonec s sabo, in tudi ne recem, da ga nisi vzela. Dejstvo pa je odkar si bla na vecerji pogresam lonec. Tvoj Stefan

Dragi Stefan, ne recem, da ti z Julijo spis, in tudi ne recem, da tiz Julijo ne spis. Dejstvo pa je, ce bi ona spala v SVOJI postelji, bi lonec ze zdavnaj nasla... Tvoja mama.

Piss ya zuti VIII

Lahku nuč!

Gremo v nove...

Tako. Stare bomo pošparali da še one doživijo dva kola na krajevnem turnirju drugače pa na dom prispele nove...bolj x-treme x-ice:) Gremo v nove zmage ;) Piss ya zuti VIII

From new One ...

Nekateri me že poznate, drugi pa me boste še spoznali. Prijatelji mi rečejo Eta, za ostale pa raje vidim, da sem Ester. Sem Igorjeva sošolka in kolegica. In ne vem kaj delam na njegovem blogu. :) Uglavnem ... Ne maram predstavljanja, zato bo to o meni na kratko dovolj. (Sej vem, skopuh :)

E.*

2.000 obiskovalec

Čestitamo!Kdo pač je bil ni važno, važno da blog gledajo eni ljudje. Drugače pa blog laufa in je prislužil toliko da dobi novega člana! Tako je več objav in seveda bo nov član ž. sp. tko da bi se lahk kj menl vprek objav:P kmal bo 88.objava to so pa moje številke-8 piss yaa zuti8 lahku nuč